• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    AEC v1.0.4

207. pohod: Solarji (952m) – Kuk (1243m) na Kolovratu, 20.3. 2014

Pred tednom dni smo si z izrednim pohodom ogledali avstro-ogrske položaje vojakov iz prve svetovne vojne na Mengorah in Bučenici. Z rednim pohodom na Kolovrat smo si ogledali še položaje nasprotnikov, Italijanov, da smo si ustvarili kompletno sliko trpljenja vojakov na fronti v času od maja 1915 do oktobra 1917. V bojih ob Soči je umrlo okrog 300 000 vojakov. Po  preboju soške fronte (glej Čudež pri Kobaridu ) v oktobru 1917 leta se je fronta preselila daleč na italijansko stran, prav do reke Piave. Fronta je zapustila za seboj vojaška pokopališča, kostnice, strelske jarke, kaverne, … , ki še danes pričajo o krvavi moriji. Kot spomenik takratnim bojem je bila oblikovana Pot miru, ki vodi od Alp do Jadrana skozi kraje bojev. Več podatkov o soški fronti dobiš, če klikneš na: soška fronta .

Iz Idrskega se pot strmo pne v hrib. Potniki na prvih sedežih avtobusa so občudovali šoferja Darka, kako je mirno in hladnokrvno vijugal po ozki cesti nad prepadi. Na trenutke se je zdelo, kot da ceste ni več in bomo končali v prepadu. Groza  je polnila kri z adrenalinom. Na Solarju so zato pohodniki na prvih sedežih pohiteli ven, ker so imeli dovolj stresne vožnje.

Pogled na okoliški gozd je bil žalosten – žled je polomila večino dreves ali jih je veliko celo izruvala. Mrtva debla so ležala vse vprek. Prehod skozi gozd po pohodni poti je bil močno oviran, a nismo klonili. Manjše ovire smo odstranili, večje smo obšli.  Tako smo prišli na prvi vrh Na gradu, ki je še vedno prepreden s strelskimi jarki in kavernami. Lepo urejen naravni spomenik obudi stari spomin na prvo svetovno vojno. V mislih slišimo pokanje pušk in grmenje topov ter živahno tekanje vojakov. Klopce so bile primerne za krajši počitek in prvo malico.

Naprej nas je vodila pot po italijansko slovenski meji preko vrhov: Trniški vrh, Nagnoj, Kunik na Kuk, najvišji vrh Kolovrata. Vseskozi smo občudovali razgled na Krn, na Kaninsko pogorje, na Matajur (še letos se povspemo nanj), na Livek, po dolini Soče in po krajih upornega Martina Čedermaca.

Na vrhu Kuka smo srečali padalce iz Kranjske Gore, ki so poleteli iz Kuka čez Alpe nazaj domov v Kranjsko Goro. Veliko pred nami so pristali v Kranjski gori.

Močno sonce nam je pobarvalo obraze, svež zrak nas je olakotil, hoja zažejala. Je kaj čudno, da smo se morali ustaviti Pr Aljažu na Dovjem.

Napisal: Stane Arh           Slikala: Jelka Mihajlovski in Stane Arh