Vabilu Albine Seršen so se odzvali vsi trije Ščavničarji: Ivo, Stevo in Zora. S seboj so pripeljali na srečanje tudi svoje partnerje: Marijo, Marjeto in Bogdana. Vsi so med seboj povezani kot ena sama družina in so si odlični prijatelji. Razumevanje med seboj in pomoč drug drugemu je njihovo vodilo za srečno in zadovoljno življenje. Verjetno jih prav ta povezanost dela čvrste, pogumne, samozavestne. Vsaka njihova beseda izžareva toplino, odkritost in resnicoljubnost. Vsi imajo občutek za soljudi in jih cenijo. Prijetno je biti v njihovi družbi.
Očeta Iva, javnega delavca in znanega jeseniškega politika, se spominjajo kot prijazno, domačo osebo, ki se je rad družil z njimi in tudi z njihovimi prijatelji. Pri Ščavničarjevih je bil vedno otroški živ žav in nikoli slabe volje zaradi radoživosti. Ko so postali srednješolci se je oče občasno pridružil njihovemu debatnemu krožku. Mati Cilka se je razdajala kot učiteljica v šoli in mnogi njeni učenci se jo še danes dobro spominjajo.
Najstarejši sin Ivo se je že v osnovni šoli odločil, da bo študiral matematiko. Tudi žena Marija se je odločila za medicino že v osnovni šoli. Obema se je želja uresničila in sta zadovoljna v svojem poklicu. Za poklic zdravnice se je odločila tudi njuna hči Ana. Sin Mitja pa namerava delati v turizmu.
Stevo je delal kot fizik raziskovalec v Železarni Jesenice. V Ragorju dela zadnjih 14 let kot direktor in se trudi vzpodbuditi razvoj gospodarstva lokalno in tudi širše. Izvoljen je bil tudi za poslanca v državnem svetu. Žena Marjeta je študirala matematiko skupaj z Ivom. Sedaj vodi podjetje za informatiko. Oba sinova, Andrej in Grega, sta doštudirala in sta že zaposlena.
Najmlajša je Zora, ki sta jo oba brata skrbno pazila. Šla je po maminih stopinjah in dela v šolstvu. Mož Bogdan dela za Siemens na področju medicine. Hči Neža je psiholog v osnovni šoli, sin Bor pa zaključuje študij fizike.
Bil je resnično prijeten pogovor z vsemi. Posedujejo ogromno optimizma in zelo radi se smejijo. V prihodnosti si želijo zdravja in medsebojnega razumevanja ter da bi otroci živeli vsaj tako dobro kot so živeli oni sami.
Za vaš nasmeh naj povem še anekdoto: Marija, študentka, se je pozno v noč zadržala pri Ščavničarjevih in zunaj je še močno deževalo. Ščavničarjeva mati Cilka ji je predlagala, naj prespi kar pri njih. “Bom” je sprejela ponudbo Marija in odhitela k vhodnim vratom. “Kam pa greš?” je radovedno vprašala mama Cilka. “Domov po pižamo in zobno ščetko” ji je odgovorila Marija.
Napisal: Stane Arh Slikal: Janko Rabič