Začnimo z odlično predstavitvijo, ki jo je pripravila Danijela Jensterle: 21-13-Zasavska Sveta gora_l . Navodilo: kliknite na obarvan naslov in počakajte, da se vam naloži, nato kliknite na naloženo ikono in si oglejte posnetke.
Pa smo le zmagali. Tudi Zasavsko sveto goro smo osvojili. Končno, po treh neuspešnih poskusih zaradi slabega vremena. Tokrat je Janez pokazal zobe škricom “tam zgoraj”. Odločil se je, da bo skupino popeljal na Sveto goro, pa tudi če pošljejo nad nas ušpičene preklje. Še v nedeljo so meteorologi napovedovali za četrtek veliko dežja čez dan, zato sem predlagal Janezu, da pohod še enkrat preložimo. “Gremo!” je bil odločen Janez. “Bodi optimist”. Boš videl, da bodo spremenili meteorološko napoved, mi pa pohoda ne bomo več prelagali.” Imel je prav. Vsak dan je bila napoved lepša. Pohod je minil brez dežja. Celo sonce je občasno pokukalo izza oblakov. Prepričan sem, da nam odslej dež ne bo več nagajal. Vse naše prošnje bodo ugodno rešene, ker Janez je strašansko trmast.
Pohod ni bil zahteven. Široka pot je omogočala prijeten klepet in druženje. V Planinskem domu so nam postregli s toplim obrokom. Na mizah so nas sprejeli listki z napisom: vampi, golaž, jota. Morali smo se razporediti glede na to, kaj smo želeli jesti. Samo ena miza si je drznila in prekršila red – zaradi še vedno trajajoče velike ljubezni se partnerji niso hoteli ločiti pri mizah.
Od Planinskega doma do vrha je le kratka pot, a jo je vredno narediti. Prekrasen razgled na bližnje griče in oddaljene gore ne smete zamuditi. Kljub oblačnosti smo lahko opazovali skoraj pol Slovenije. Dolgo, dolgo smo se razgledovali in obnavljali imena gora, ki so se videle. Župnijska cerkev Marijinega rojstva je romarska pot, kar se pozna tudi po urejenosti okolice.
Še skupinski posnetek in pot je peljala navzdol v Vače, kjer je bila najdena vaška situla iz bronaste dobe. V davnini je tam obratoval metalurški obrat.
Gostilničarja gostilne “Društvo prijateljev vaške situle” nismo nikjer odkrili, čeprav smo se dogovorili za skupni sestanek. Še dobro, da ima kraj dve gostilni. V drugi smo lahko opravili običajno analizo pohoda. Zaradi preobremenjenosti gostilničarke s šolsko skupino sta natakarske posle prevzela Stane in Cveto. Šlo je nekoliko počasi za močno žejne pohodnike, a sta uspešno vse goste postregla. Na koncu so ostale še tri steklenice piva preveč. Ker jih nihče ni hotel popiti, smo jih vrnili nazaj v gostilno.
Prekrasen izlet tudi za Gorenjce, ki so vajeni le visokih gora.
Napisal: Stane Arh Slikal: Luka Vujičić in Stane Arh