• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 8. novembra 2018Raduha (2062 m)
    • 10. novembra 2018Martinovanje
    • 12. novembra 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 19. novembra 2018 17:00Črt Kanoni: Zgodovina psihiatričnih ustanov na Slovenskem – predavanje.
    • 22. novembra 2018Gozd Martuljek (750) - Srednji Vrh (1000 m) - Kranjska Gora
    • 3. decembra 2018 17:00Marko Rolc: Prokletije 2018 – potopisno predavanje.
    • 6. decembra 2018Snovik (485 m) - sv. Miklavž - Hruševka (757 m)
    • 10. decembra 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    AEC v1.0.4

Pismo Koroških prijateljev upokojencev, poročilo

Na DU Jesenice je ta teden prispelo prijetno pisemce od naših prijateljev, koroških upokojencev. Takole pišejo:
 
UPOKOJENCI “senza confini / brez meja”
Pod vodstvom predsednice Društva upokojencev Št. Jakob Milice Janežič (2. z leve) so obiskale v ponedeljek (12. decembra 2011, dodal urednik SA) tri delegacije Društev slovenskih  upokojencev svoje stanovske kolege na Jesenicah. Celovčane je zastopal predsednik Jože Wakounig (1. z leve), Pliberčane pa predsednik Jožko Hudl (8. z leve). Predsednik Upokojencev Jesenice Boris Bregant (6. z leve), bivši direktor Železarne Jesenice in bivši župan, je svojim gostom pokazal neverjetno zaminivo revitalizacijo območja bivše Železarne, Tehnični muzej ter krasno obnovljeno nekdanjo bivalno poslopje delavcev Železarne, t.i. “Kasarno”, ki je zdaj dom Glasbene šole. Po uživanju domačih jedi na kmetiji Betel na Planini pod Golico smo bili povabljeni k okrogli mizi ob mesečnem družabnem srečanja v društevnih prostorih gostiteljev. Zvečer smo obiskali prvo gledališko predstavo Festivala ljubiteljskih gledališč “Čufarjevi dnevi”. Lepo srečanje, ki mu bodo sledila gvišno še mnoga, saj smo oddaljeni komaj 20 minut vožnje, ko pravzaprav karavanške meje ni več in ko imajo v Sloveniji nad 500 društev upokojencev,  ki bi vsaj delno lahko prišli tudi kdaj v naše kraje.                
Franc Kattnig