• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

12. pohod po Vrtovčevi poti, 18.11. 2012

V nedeljo, 18. novembra 2012, smo se udeležili 12. Pohoda po Vrtovčevi poti pohodniki Planinskega društva Javornik – Koroška Bela in trije člani Društva upokojencev Jesenice – Vandrovc, sekcije za pohodništvo: Alojz Varl, Danijela Jensterle in Luka Vujičič.

Kmalu po začetku iz vasi Ustje nas je za ogrevanje čakal klanec, ki nas je pripeljal do cerkvice Sv. Marjete nad Dolenjami. Sledil je ogled gotske cerkvice in razstave fosilov, zbiralca Stanislava Bačarja, ki je tudi ustanovitelj te poti. Iz Dolenja se je pot nadaljevala  do Ostrega vrha, preko Planine, kjer je Matija Vrtovec služboval, do Šmarij, kjer je bil rojen ter nazaj na izhodišče na Ustjah.  Vso pot smo ob cesti videvali prijazne domačine, ki so na stojnicah ponujali slastno domačo hrano in pijačo. Poskrbeli so tudi za nas Gorenjce: kava, čaj in ponekod tudi žganje je bilo brezplačno.
Osrednji postanek je bil v Šmarjah. Tam so nam domačini pripravili raznoliko malico po zmerni ceni. V cerkvi Marijinega imena je bila maša in veliko pohodnikov se je priključilo ostalim vernikom pri molitvi.
In kdo je bil Matija Vrtovec? bil je eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja. Rodil se je 28. januarja leta 1784 v zaselku Jakulina pri Šmarjah na Vipavskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1807 v Gorici. Služboval je v Vipavi, na Planini in v Šentvidu, današnjem Podnanosu, kjer je leta 1851 tudi umrl.
Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu. Domnevajo tudi, da je Prešernu dal pobudo za Zdravljico, Petra Kozlerja pa spodbudil k izdelavi zemljevida slovenskih dežel, ki je izšel leta 1853.
Na tem pohodu nam vreme ni bilo naklonjeno. Megla in občasni dež so nam preprečili čudovit pogled na okoliške kraje. Kljub temu nas ni odvrnilo od dobre volje in smeha s katerim smo prispeli na cilj v Ustje pod debelim hrastom. Tam nas je pričakala domača tržnica in “dobra muska” s prijazno voditeljico programa. Glasba je privabila na ples tudi naše udeležence, kar je bil znak, da dobra volja in moč še obstajata.
Kljub ne tako dobrem vremenu smo se domov vrnili zadovoljni, polni lepih spominov, občutkov, doživetij in smeha.
Nasvidenje drugo leto z večjo udeležbo. Uživajte, saj si to zaslužite!

Z vami Luka v sliki in besedi.