• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

37. Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja, 10.9. 2012

Začetek srečanja je bilo značilno za Ivana Berlota – Taubija: s humorjem. Skeč, ki sta ga zaigrala z ženo Milico, je opozoril na težave medicinske sestre, ki mora dati injekcijo prodajalcu spodnjega perila. Ne samo, da ji je hotel sproti prodati nekaj spodnjih hlač, slačenje desetine vzorčnih hlač je sestri načelo vljudnost in potrpljenje.

V pogovoru, ki ga je vodila Albina Seršen z Ivanom, ženo Milico, sinom Klemenom in vnukinjo Manco Bertoncelj, smo zvedeli, da je Taubi doma bolj resen in zelo odgovoren. Nadimek Taubi je dobil v Žirovnici, ko se je s prijatelji na praznovanju gostil s kruhom in šunko in je na koncu pobral še vse drobtine s krožnika in jih pojedel. V gledališču je pričel igrati zgolj slučajno. Takratni režiser gledališča, Jože Tomažič, je potreboval “vojake” za nošenje helebarde.  Pred kinom se je približal skupini dvanajstih fantinov in jih kar določil za “vojake”. Vsi so pristali za sodelovanje v gledališki predstavi. Od njih je le Ivan vztrajal naprej in se zapisal gledališču za vse življenje. Tu je našel svoj jaz. Hvaležen je Tomažiču, da ga je sprejel v gledališče in ga naučil osnov igranja. Gledališče mu je podarilo veliko lepih, prijetnih trenutkov in izjemnih užitkov. Tudi ženo Milico je srečal tam. Vanj se je zaljubila, ker je tako lepo znal govoriti in je imel mnogo za povedati. Ko mu je po treh mesecih poznanstva povedala, da je noseča, je preprosto odgovoril: “Se bova pa vzela”. Sin Klemen in hči Barbara sta mu prinašala srečo in veselje v življenje. Danes kar pet vnukov pomlajuje leta zakoncev Berlot, ki sta oba že med upokojenci. Ivan si je  prislužil “penzijo” z delom na železnici.

Taubi uživa v improvizaciji, kjer mu zadošča samo rdeča nit. Najraje ima skeče, ko preko humorja lahko pove resnico. Z občinstvom vedno poskuša navezati stik. Odziv poslušalcev je zelo pomemben. Če se gledalci pozitivno odzivajo, je to vzpodbuda igralcu za boljšo igro. Igralec v amaterskem gledališču žrtvuje veliko prostega časa za pripravo vloge. Včasih so v gledališču Tone Čufar pripravili sedem premier na leto, kar je bilo zelo zahtevno ob opravljanju službe. Vloge se je učil dobesedno zadnje trenutke pred premiero. V veliko pomoč mu je bila vedno šepetalka, ki mu je pravočasno ponudila nadaljevanje, ko mu je v glavi zmanjkalo teksta. Sedaj, ko je že starejši, potrebuje veliko več priprav in učenja za posamezno vlogo. Igral je vedno iz potrebe, nikoli zaradi nagrad. Nagrade je bil vedno vesel in z leti se jih je kar nekaj nabralo. Katere?  Ni pomembno, pa tudi vseh se ne spomni več.

Gledališče Tone Čufar je še eno redkih amaterskih gledališč, ki skrbi za visoko igralsko kvaliteto. Ni denarja. Ni donacij. Z vstopnicami se ne pokrijejo niti materialni stroški. Igralci igrajo zastonj. Celo potne stroške plačajo sami. Režiser je morda plačan za svoje delo, če je zunanji. Srednje poti danes ni več: ali si profesionalec ali pa “vaški” amater. Posledica je, da ni srednje igralske generacije. So ali zelo mladi ali pa stari igralci.

Žena Milica je vseskozi podpirala skoraj vse vogale gospodinjstva. Veliko je bilo dela in odpovedovanj. Kot upokojenka ne miruje. Aktivno dela v društvu diabetikov in se že vrsto let aktivno posveča meditaciji. Meditacija ji je spremenila življenje. Bila je njena rešitev v času hude bolezni. Jo pomirja in ji daje moč pri premagovanju vsakodnevnih težav. Z veseljem igra v moževih skečih.

Sin Klemen je želel biti vseskozi mehanik. Uspel mu je velik met, ko so ga sprejeli v servisno profesionalno moštvo avtorelija. To je zelo drag šport. Že samo specialno gorivo za avto stane 8 € za liter. Prav dirke so krive, da se še ni poročil. Trikrat so se že dogovorili za datum, a vedno je moral poroko preložiti. S shranjenim denarjem za “ohcet je nazadnje kupil motor, da ga recesija ne bo požrla.  Poroka bo že počakala na prost termin.

Hčer Barbaro je zastopala vnukinja Manca Bertoncelj. Sedmošolka je, tako kot dedek, zastrupljena z igralstvom. Želi dokončati igralsko akademijo in postati profesionalna igralka. Igra že v šoli. Z atom Ivanom še ni igrala, a si to želi. Poleg igranja rada slika, piše pesmi, igra košarko in tabori s taborniki.

S posnemanjem znanih pevcev sta Ivan in Milica požela glasen aplavz vseh prisotnih. Bila sta res “fantastična”.

Napisal in slikal: Stane Arh