• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 17. novembra 2019ODPOVEDAN Pohod po Vertovčevih poteh
    • 18. novembra 2019 17:00Natalia Lapina: Petrograd, moje najlepše mesto – potopisno predavanje.
    • 20. novembra 2019 17:00Možganska aerobika
    • 21. novembra 2019Žiri (499 m ) - Javorč (901 m)
    • 5. decembra 2019Žiri (492 m) - Javorč (901 m)
    • 9. decembra 2019 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2019 17:00Miro Koder: Kirgizija dežela pod Nebeškimi gorami – potopisno predavanje.
    • 18. decembra 2019 17:00Možganska aerobika
    AEC v1.0.4

Srečanja z znanimi ljudmi iz našega okolja, 14.11.2011

Voditeljica srečanja, Albina Seršen, je na pogovor povabila nekaj predsednikov slovenskih društev upokojencev na Koroškem: Milico Janežič, DU Šentjakob, prof. Joža Wakounig, DU Celovec z okolico, dr. Franc Kattnig, DU Šentjakob, Jožka Hudl, DU Pliberk.

Povabila so bili veseli, saj domovina preveč pogosto pozablja na zamejske Slovence in jih premalo odločno podpira v njihovi borbi za pravice manjšine, ki jim pripadajo po 7. členu. Slovenci imamo premalo ponosa in domovinske zavesti. Takoj, ko prekoračimo mejo, že govorimo v tujem jeziku. Na materin jezik pozabimo, čeprav ob meji živijo Slovenci. Peljemo se v Klagenfurt, Villach, Ferlach, Arnoldstein, Rosenbach, … ne pa v Celovec, Beljak, Borovlje, Podklošter, Podrošca,  …. Manjšina na Koroškem se desetletja bori za dvojezične table, matičen narod pa uporablja nemška imena za slovenske kraje.

Cilj avstrijske politike je asimilacija Slovencev. Število govorcev slovenščine na Koroškem je upadlo od 80 000 na 12 000. V dvojezične šole prihajajo otroci slovenskega rodu, ki ne znajo slovenske besede.  Starši bi se morali doma pogovarjati slovensko, da bi se otroci učili jezik že od otroštva in ga osvojili kot materin jezik. Pri sedmih letih jim je slovenščina tuji jezik. Tudi v dvojezičnih šolah je premalo ur za slovenščino. Slovenščine se v šoli največ naučijo učenci, ko je v razredu vsaj nekaj učencev, ki dobro govorijo slovensko. Učijo se drug od drugega. Z umiranjem starejših Korošcev umira slovenščina na Koroškem.

Slovenski duh med Korošci se trudijo ohraniti različna slovenska društva, ki prirejajo veliko prireditev. Zelo jih podpira cerkev, ker so maše slovenske. Mladina je vključena v društva preko gledaliških delavnic in pevskih zborov. V Šentjakobu imajo odlično gledališče, ki se lahko meri s profesionalci. V delo vključujejo otroke, dijake in odrasle. Veliko dela v društvih sloni na samih aktivistih, na individualni pobudi. Pomoč iz Slovenije je vse manjša. Zelo se je zmanjšala, ko so Slovenijo sprejeli v Evropsko skupnost. Pričakovali so obratno, saj ni bilo več mejnih ovir.

Slovenski mediji premalokrat poudarjajo, da na Koroškem žive Slovenci. Le redkokdaj poročajo o dogodkih na Koroškem. Slovenska politika premalo odločno zagovarja pravice koroških Slovencev.

Zelo so pohvalili napredek, ki so ga v zadnjih letih naredile Jesenice. Navdušeni so bili nad delom in nad zbirko Tehničnega muzeja, ureditvijo Kolperna.

Predsednik DU Jesenice je vse goste povabil po srečanju na ogled gledališke predstave Ogenj iz Andaluzije, ki jo je igralo jeseniško Gledališče Tone Čufar v okviru Čufarjevih dnevov. Povabilo so sprejeli z navdušenjem.

Srečanje je bilo prepleteno s kulturnim programom, ki so ga pripravili moški pevski zbor DU Jesenice, gledališki igralec Bojan Dornik in harmonikarka Marjana Komelj.

 

Napisal: Stane Arh             Foto: Stane Arh