• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 13. novembra 2019Martinovanje
    • 17. novembra 2019Pohod po Vertovčevih poteh
    • 18. novembra 2019 17:00Natalia Lapina: Petrograd, moje najlepše mesto – potopisno predavanje.
    • 20. novembra 2019 17:00Možganska aerobika
    • 21. novembra 2019Žiri (499 m ) - Javorč (901 m)
    • 5. decembra 2019Žiri (492 m) - Javorč (901 m)
    • 9. decembra 2019 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2019 17:00Miro Koder: Kirgizija dežela pod Nebeškimi gorami – potopisno predavanje.
    AEC v1.0.4

Martinovanje v Topolšici, 11.11.2011

 

Nihče ni vedel, kje bomo letos martinovali, zato nam je Majda Gomilšek zastavila nagradno uganko že na začetku vožnje v avtobusu. Na listek smo napisali odgovor, a le osem jih je bilo pravilnih, to je okoli 20 %. Za mnoge je bila pogubna črka »č«, ki je ni v imenu Topolšica. Pa smo se nekaj novega naučili! Za pravilni odgovor so trije izžrebanci  prejeli nagrado, ki ustreza prazniku vina.

V Topolšico smo prispeli točno 11 minut čez 11 uro  in to 11.11.2011. Naključje smo hoteli praznovati, a nas je predstavnica Term Topolšica zmedla s svojo naglico. Takoj za nami bi naj prispela še ena grupa upokojencev in malo kasneje še ena. Prava invazija gostov.

Po ustni predstavitvi Term Topolšica smo si ogledali Hotel Vesna in Wellness center Zala, nekateri pa tudi Hotel Mladika. Razpolagajo kar s 500 ležišči. Od gostov je 40 % Slovencev, ostali so tujci, predvsem iz nemško govorečih dežel. Dodatne informacije dobite na spletni strani http://www.terme-topolsica.si/o-nas/.

Ste že poskusili kopanje v vodi s temperaturo 36 oC, ozračje pa ima le 2 oC. Iz vode se kadi para, veliko pare, in zagrinja kopalce, ki se posmihajo sprehajalcem, zavitim v topla oblačila. Super doživetje. Žal, v tako topli vodi ni mogoče plavati, ker se telo ne more ohlajati. Pravi plavalci smo zato večino dve urnega kopanja preživeli v bazenu, kjer je imela voda le 29 oC.

Po kopanju je pritisnila lakota. Joj, kako slastno je bilo kosilo na turistični kmetiji Pirnat. Kar dva velika zrezka so nam dali. Tudi za rekreacijo in dobro počutje naše duše so poskrbeli. Po kosilu nam je zaigral Ansambel Rotovnik. Simon, Matjaž in Primož so jo urezali po domače. Takoj po prvi viži so morali že izraziti navdušenje nad nami: »Nismo še doživeli, da bi gostje plesali že na našo prvo višo. Običajno jih moramo vzpodbujati. Vidimo, da se bomo imeli vsi super.« In res, plesišče je bilo vseskozi polno zasedeno. Le redkokdo ni plesal.

V restavracijo je privriskal pijani in norčavi »Moštek«, za njim sta prihitela še »Vinski škof« in »Ministrant«. Vinski škof je neprestano molil, da bi pomiril Mošteka vsaj toliko, da bi ga lahko krstil v »Vino«. Vsi prisotni smo mu pomagali v njegovih prizadevanjih in smo molili skupaj z njim. Želeli smo si piti letošnje vino.

Končno je bil Moštek umirjen in pripravljen za krst. Takoj po krstu nas je vse presenetil. Stopil je na stol povabil Majdo k sebi in zahteval, da mu odpre »šlic«. Iz »šlica« je pogledal trd in okrogel …. Majda je  zagrabila trdi konec, povlekla, da se je podaljšal, in ga vtaknila v usta. Na obrazu se je videlo, da je uživala, ko je priteklo iz cevčice …. Naredila je kar dva velika požirka. Bivši moštek je moral hitro zamašiti cevko z roko, da se dragoceno vino ne bi razlivalo po tleh. Vse ženske so lahko točile dragoceno tekočino pri »šlicu« bivšega Mošteka, moškim pa ni dovolil. Ti so lahko nalivali lahko le iz »štefana«.

Kaj, da je ura že enajst zvečer? Kam je šlo popoldan tako hitro? Ansambel je prenehal z igranjem in ob 11 minut čez 11 uro zvečer smo se odpeljali domov na Jesenice. Seveda smo peli v avtobusu. Kmalu smo bili ob dober glas in nas je premagal spanec. Še dobro, da se je šofer naspal na kmetiji pri Pirnat. Tako smo bili v varnih rokah šoferja Luka iz Luka Toursa.

Napisal: Stane Arh               Foto: Stane Arh, Janez Komel